“Zelo počasi in previdno razpleteva noge, razkleneva škarje in se uleževa druga poleg druge. Zdaj sva sami na tej strani, kjer je temačno in nevarno, a samo najino. Na tej strani sva bili že rojeni, to si tudi izrečeva, in zveni kot zaobljuba. Noro všeč!”
―
Suzana Tratnik,
Škarje