Jaka Tomc's Blog - Posts Tagged "jaka-tomc"

Pred sedmimi leti, ko sem ustanovil založbo Manični poet, sem si obljubil, da bom vedno pošten do avtorjev. Čakal sem šest let, da sem obljubo lahko izpolnil. Po šestih letih je namreč na vrata založbe potrkal Borut Marolt in mi v roke predal tekst njegovega prvega romana Kako se znebiti trupla. Roman je takoj postal uspešnica, saj smo šli v ponatis po treh tednih.

Razprodati tristo izvodov se morda res ne sliši kot velikanski podvig, če ga primerjamo z dosežki velikih založb, ki prodajo merijo v tisočih izvodih. A dejstvo je, da je za nas 300 izvodov primerljivo s 5.000 izvodi, ki jih proda denimo Mladinska knjiga, z vso njeno infrastrukturo, ki ji to omogoča. Pa še nekaj je. Upam si trditi, da avtor pri MK dobi za 1.500 prodanih izvodov (recimo, da je to standardna prva naklada) enako, kot dobi pri nas za omenjenih 300. Kako je to mogoče? Ker so avtorji pri nas na prvem mestu in izhajamo iz tega, da morajo dobiti pošten delež od dobička.

Za razliko od fiksnih honorarjev, ki so praviloma vezani na naklado in znašajo okoli 7 %, so honorarji, ki so vezani na dobiček, bolj motivacijski, saj se avtor bolj angažira pri prodaji. Morda se sprašujete, zakaj bi se moral avtor ukvarjati še s prodajo, če pa je to delo založbe. No, knjiga je vendarle njegova in kdo bi jo lahko prodajal bolje kot avtor sam. Konec koncev to počnejo tudi avtorji pri velikih založbah, z neštetimi nastopi na raznih dogodkih. Bistvo pa je drugje. Pri uspešni prodaji je avtor deležen bistveno višjega honorarja. Odvisno od odstotka, boste rekli. Drži. Kaj pa če vam rečem, da pri nas ni avtorja, ki bi dobil manj kot 25 % od dobička?

Naredimo preprost izračun. Recimo, da izdaja 500 izvodov romana stane založbo 2.000 evrov. Ceno romana nastavimo na 15 evrov, kar je v primerjavi z velikimi založbami dokaj malo. Potencialni zaslužek založbe je 7.500 evrov, dobiček 5.500. Avtor je v primeru razprodaje naklade deležen do četrtine dobička ali 1.375 evrov. Seveda je treba upoštevati še davke in prispevke, če avtor ni samozaposlen. Recimo, da dobi ven 750 evrov neto. Ne sliši se veliko, dokler ne uporabimo višjih številk. Recimo, da bi nam uspelo izdati knjigo, pri kateri bi imel avtor 50-% delež od dobička, prodali pa bi 2.000 izvodov. Strošek založbe bi bil cca 5.000 evrov (tisk je cenejši pri višjih nakladah), dobiček pa 25.000. Seveda je treba upoštevati, da določen delež knjig proda distributer v knjižnice in knjigarne in pobere provizijo. Pa recimo, da je dobiček tega res uspešnega romana 20.000 evrov. Avtorju pripada 10.000 evrov, po prispevkih kakih 5.500. Katera velika založba lahko reče, da je avtorju izplačala 10.000 evrov za prodanih 2.000 izvodov? Prepričan sem, da ne obstaja.

Ker sem tudi sam avtor, je moje izhodišče preprosto. Avtor mora dobiti pošteno plačilo. Trg je res majhen in številke niso velike, a vseeno je sramotno, da nekdo za uspešnico dobi nekaj tisočakov pa še vsak teden mora biti prisoten na nekem dogodku. Morda s tako mentaliteto nikoli ne bom zgradil velike založbe, z lastnimi knjigarnami in nekaj deset zaposlenimi, a imel bom čisto vest. In to je na koncu dneva najbolj pomembno. Bolj kot milijoni na bančnem računu.

Zadnjič sem pod tušem ugotovil,
da sem se kot otrok
brezveze bal grmenja
in da je sladkorna pena
bolj primerna za nogometno tekmo
kot za na pogreb.
(Čeprav je včasih vzdušje podobno)

Ko sem spiral ulico s sebe,
sem prišel do spoznanja,
da ne bom nikoli vedel,
kako majhno je jedro atoma
in kako lahko dva mladiča goloba
poserjeta cel balkon.

Včasih se je dobro spraševati stvari,
drugič je vendarle bolje,
da se s sabo ne pogovarjaš naglas.
Shizofreniki so namreč iskana roba,
stare mamke pa komaj čakajo,
da lahko priskočijo na pomoč.

Iskati smisel življenja je nesmiselno.
Razen za tiste, ki verjamejo,
da je parcela na Marsu dobra naložba.
Ali pa tiste, ki kupujejo gate za 30 evrov.

Včasih so rekli, da se povaljaj v gnoju,
če te zadene strela.
Danes delfini rešujejo
kompleksne uganke,
mi pa pol ure izbiramo
vonj gela za tuširanje.

Nisem se odločil, da bom bipolarec. Nisem prosil za to. Vsaj mislim, da ne. Vedno sem želel biti poseben. Ta želja se mi je izpolnila. S krvno skupino 0- se uvrščam med 8% populacije, kot bipolarec med 2-3%, kot pisatelj, pesnik in založnik v še ožjo skupino. Torej sem brez kančka dvoma poseben.

Večkrat v svojem življenju sem slišal stavek: “Bodi normalen.” Nikoli nisem odgovoril z obrabljenim: “Kaj pa sploh je normalno?” Po navadi sem odgovoril z: “Zakaj?” Zakaj bi bil normalen? Nikoli nisem bil, nikoli nočem biti. Pa ne mislim, da sem ustvarjen za nekaj velikega, čeprav sem lev po horoskopu in mi uspehi pašejo. Življenje ti da eno možnost. Jo boš zapravil za to, da boš normalen? Da boš tak kot drugi? Ali boš drzen in boš našel svojo pot in hodil po njej, ne glede na to, da te bodo skušali spraviti z nje, ker ni normalna?

Seveda, vsi smo drugačni. Nekaterim normalnost ustreza. Meni pač ne. To ni poza, tak pač sem. Ko sem se moral odločiti, ali bom obdržal službo ali pisal knjige, sem se odločil za pisanje. To ni normalno. V Sloveniji ne. Tako kot ni bilo normalno, da sem se naučil brati preden sem se odvadil flaške s cucljem. Da sem znal pisati, ko sem še vedno lulal v posteljo. Je pa bilo normalno, da nisem preskočil razreda v osnovni šoli, saj naj bi bil preveč otročji. Normalno je namreč, da je otrok pri sedmih letih zrel osebek, ki se ne igra z avtomobilčki.

In ko smo že pri zrelih osebkih. Pri njih se šele pokaže normalnost ali njena odsotnost. Takoj, že po prvem stiku, lahko nekoga razglasimo za normalnega ali nenormalnega. Pa naj bo to zaradi njegovega fizičnega videza, oblek, ki jih nosi, stavkov, ki jih tvori, ali splošnega obnašanja. Vprašanja o službi, družini, lokaciji njegovega bivališča in prostočasnih dejavnostih nam dajo zadostne informacije, da ga pospravimo v ustrezen predal normalnosti. Potem pa je od nas samih odvisno, ali bomo ta predal še kdaj odprli ali pa ga bomo pustili na miru, saj nam ne ustreza.

Ne moti me, da nisem normalen. Me pa moti, da to moti nekatere druge. Pa ne zato, ker bi se obremenjeval s tem, kaj mislijo drugi. Pač pa zato, ker bi se morali vsi zavedati, da ravno nenormalnost pripelje do ključnih premikov na vseh področjih. Znaš imenovati eno osebo, ki je ključno zaznamovala človeško zgodovino in trditi, da je bila normalna? Verjetno ne. Zato ti polagam na srce, da se ne trudi biti normalen, ne glede na to, koliko ljudi ti je to reklo. Odkrij svoje talente, razvijaj jih in bodi, kar si. Predvsem pa hodi po svoji poti, sam ali z ljudmi, ki so ti blizu. Nisi normalen. Nihče ni. Normalnost je le beseda, ki se je ne da definirati. Ti pa si definiran. Tako ali drugače.

Zelo pogosto vprašanje, ki ga slišimo pisatelji, je: “Kaj pa trenutno pišeš?” Možna odgovora sta dva. “Pišem xyz,” ali pa: “Nič.” Sam zadnje čase odgovarjam s slednjim. Saj ne, da nimam idej za nove knjige. Po končanem romanu pač potrebujem nekaj časa, da se sestavim, napolnim in živim življenje izven svoje glave. Poleg tega je polno dela z založbo, s prodajami knjih, služba je tudi na dnevnem meniju in časa za pisanje je manj, kot bi si želel.

No, to da jaz nič ne ustvarjam, ne pomeni, da se nič ne dogaja z mojimi knjigami. Sunčan Stone prevaja 720 utripov srca v angleščino. Če bo vse po planu, bo sredi decembra že na voljo za Kindle bralnike na Amazonu. Naj povem jasno in glasno, da v prevod nisem šel zato, da bom lahko v CV napisal, da sem preveden, ampak zato, da se predstavim bralcem širom sveta. Lahko mi uspe, lahko mi ne. A ker verjamem vase in vem, česa sem sposoben, sem prepričan, da bo odziv dober. Če ne bo šlo s to knjigo, poskusim z naslednjo. Če ne bo šlo z nobeno? No, potem se bom lotil vrtičkanja 🙂

Danes sem opazil, da so “Utripe” uvrstili na portal Bralnica. Vsakič se razveselim, ko nekdo prepozna kvaliteto mojega dela. Še posebej počaščen sem, ker na portalu ni veliko del slovenskih avtoric in avtorjev.

Aja, prijavil se bom na mednarodni natečaj za “flash fiction” kratko zgodbo. Predpisana dolžina je do 100 besed. Še en nov izziv. Jebiga, včasih mi rata. Naj mi še tokrat.

S 464 izposojami v letu 2017 sem se prebil med 600 najbolj izposojanih avtorjev. To na prvi pogled ne izgleda velik podvig, a če upoštevamo dejstvo, da je imelo vsaj eno izposojo več kot 17.000 ljudi, me to postavi med top 3,5% slovenskih avtorjev. Pa še tale podatek - lani sem bil na 1460. mestu, leto prej pa na 2506. Naj se trend nadaljuje tudi v letu 2018!

My girlfriend surprised me today with a teaser for my coming book 720 Heartbeats. Would you read it? I know I would. :)

Odprta je čakalna vrsta za mojo novo knjigo Stop igra, v kateri opisujem svoje življenje z bipolarno motnjo.

Avtobiografski roman je pravzaprav nadaljevanje in nadgradnja knjige Manični poet, vsebuje pa več zgodb, več pogleda vase ter več idej in nasvetov, kako živeti s to zahrbtno boleznijo. V njej so tudi pričevanja drugih ljudi in uradni zapisniki iz psihiatrične bolnišnice, kar daje knjigi veliko dodano vrednost.

PRIJAVI SE

Z vpisom v čakalno vrsto si zagotovite ugodnejšo ceno, knjigo pa boste prejeli med prvimi.

Stop igra po vseh kriterijih še ni uspešnica. Ne dvomim pa, da bo to sčasoma postala. Pisal sem jo nekaj mesecev, v glavi pa je nastajala petnajst let. Je vse to, kar bi moral biti Manični poet, a ni mogel biti, ker se je zgodil prezgodaj.

Stop igra je zrela knjiga, ker so dogodki v njej dozoreli in sem jo lahko napisal z določene distance, ne pa sredi viharja. Če je bil Manični poet obupan poskus, da povem svojo zgodbo, je Stop igra iskrena izpoved človeka, ki je doživel mnogo in preživel.

S to malo, žepno knjigo ne dobite le podstavka za razmajan stol, ampak boste v svoj bralni kotiček vnesli del mene. Del, ki je, tudi če brez dlake na jeziku govorim o svojem psihičnem stanju, za mnoge skrit. Nobena knjiga ne more povedati vsega, a ta na skoraj dvesto straneh odstre marsikatero tančico.

Hvala vsem, ki ste jo že prebrali in tistim, ki jo še boste. Če se bojite, da ste se znašli v njej, je strah (verjetno) odveč. Če se vam zdi, da bi se morali znajti v njej, pa se niste ... no, morda imate večji problem kot jaz 🙂

Stop igra je postala še peta moja knjiga (od devetih), ki se je uvrstila med priporočila slovenskih knjižnic.

Očitno nekaj delam prav.

https://www.dobreknjige.si/Knjiga.asp...