“Mlad človek si daje opravka z lastnim razcvetanjem, napredovanjem in širjenjem meja: od otroške posteljice do sten sobe, hiše, parka, mesta, dežele, sveta; v moških letih pride čas sanjarjenja o še večjih stvareh. Okrog štiridesetega leta nastopi preobrat. Mladost se na vrhuncu svojih moči kot lok napeta muči sama s seboj. neke noči ali nekega jutra človek prestopi mejo, doseže vrhunec in naredi prvi korak navzdol, k smrti. Takrat se pojavi vprašanje: ali naj se spušča ponosno, z obrazom obrnjenim proti temi, ali naj se obrne nazaj, k minulemu, se slepi in pretvarja, da to ni tema, temveč samo soba, v kateri je ugasnila luč.”
―
Olga Tokarczuk,
Primeval and Other Times