Srečanja v teh kratkih zgodbah se mogoče zdijo naključna, vendar so lahko toliko bolj usodna. Neznanci, ki prihajajo iz bolj ali manj različnih življenj, imajo za kratek čas vsaj skupni cilj. A na vožnji do tja jih čakajo še priložnosti in izzivi, hipna zbliževanja in razhajanja, predvsem pa tišine, ki jih je treba nekako zapolniti, in premolki, ki o njih razkrijejo še največ. Ana Svetel je mojstrska opazovalka, ki v zgodbah z duhovitimi zapleti in zasuki izriše presenetljivo natančen portret sodobne družbe.
Mi je dalo misliti, kako so prevozi eno izmed redkih prizorišč srečevanja, kjer se v nekakšni nejasni igri vljudnosti in tišin sobivanja učijo levi in desni, normiji in alternativci, delavci in hustlerji, umetniki in športni navijači ... V času atomizirane družbe, kjer se zapiramo v ideološke mehurčke in srečujemo zgolj še sebi enake, so morda katalizator marsikaterega razmisleka in poglobitev.
Dobra družba predstavlja fino poletno in tekoče branje. Nekatere izmed zgodb o prevozih bi lahko postale tudi osnova za kakšen film. Nekateri konci zgodb so presenetljivi, drugi odprti, da si lahko v svoji glavi predstavljaš nadaljnji scenarij.
Zbirka kratkih zgodb, katerim je skupna točka vožnja v avtu. Družba je naključna, pogovori in zapleti zelo različni, prav tako šoferji in potniki. Nekatere zgodbe so duhovite, druge imajo presetljive zaplete, po vsaki prebrani me je naslednja že vlekla.
Všeč mi je bil slog pisanja, tudi idejo o skupni niti vseh zgodb, da se dogaja na prevozih, pozdravljam. Talent za pisanje, a bolj primerno za daljše zgodbe. Niso mi bili všeč preobrati v zgodbah in ta občutek, ko se kot bralec zatopiš v zgodbo, a ne potešiš svojega zanimanja, saj je zgodbe že konec. Dražljaji brez potešitve.
Neverjetna izkušnja. Med branjem zgodb sem neizmerno uživala. Definitivno najboljše kratke zgodbe (zelo rada berem ta žanr), kar sem jih prebrala do zdaj. Odlična tema, izvrsten slog pisanja.
Če bi bila pisateljica doma iz tujine, bi s to knjigo pomojem zelo, zelo veliko zaslužila. Zgodbe so zelo življenjske, ob nekaterih sem se zelo zamislila in razmišljala, ob nekaterih pa sem se na ves glas smejala.
Pri kratkih zgodbah se zelo rado zgodi, da je vmes vsaj ena, ki ni tako zelo dobra. Pri tej knjigi to ne drži, vse so mi bile všeč. Najbolj pa mi je bila všeč zgodba z naslovom: #prevozi.
Verjetno bo Dobra družba ena od mojih najljubših knjig tega leta.
4/5. Zgodbe s prevozov.org v knjižni obliki predvsem izkazujejo spretnost avtorice, da je bila sposobna "suhim" spletnim (predelanim) zapisom pridati izvrstne realne, poglobljene psihološke profile voznikov in sopotnikov. Ker je prevoženih in preklepetanih prevozov.org ogromno, tudi avtoričina domišljija "dela", bi si zapisi zaslužili vsaj antologijski obseg, saj je omejeno kratkoprozništvo preveč klišejsko za mladega slovenskega literata.
Kot uporabnica prevozov in vseh zanimivih zgodb, ki se tam zgodijo me je pritegnila ta knjiga. Predstavljala sem si, da bo šlo bolj za zgodbe, ki se vse dogajajo na prevozih vendar avtorica vsevidno opiše tudi ozadja zgodb ljudi in razširi zgodbe. Prijetno branje.
Kratke zgodbe vedno rad primem v roke. Te so zelo posrečene in hkrati izkoriščajo trčenje tujcev preko aplikacije na način, ki je v resnici interesanten. Tudi sam sem nekaj časa razmišljal o štoparjih na podoben način. Zanimiv pogled na srečanja in primerno pisanje.