Osrednja zgodba romana je preživljanje tritedenskih počitnic štirih mladostnikov (Andreja, Zarje, Gala in Klemna), ki poleg pustolovskega vznemirjenja, premorejo tudi zaljubljene poglede, preziranje starševskih zahtev, kanček sočutja in obilico humorno-ciničnih opazk. Vse skupaj se dogaja na otoku, ki izgleda »kot nepočesana in neurejena kamnita potica, ki jo je neki nespreten otrok pomotoma položil na sredo luže«, in za katerega se izve, da prenosni telefoni tudi pri "najboljši volji ne lovijo signala". Vrh vseh pustolovščin je ugotovitev, da so tako željeni zaklad vendarle našli. Gre namreč za dognanje, da srebrne kapljice, ki so opazne ob plosku roke po morski gladini, poosebljajo spletene ljubezenske oz. prijateljske vezi in predstavljajo srečo, ki jo bodo v obliki spomina mladi pustolovci, venomer nosili s seboj. To je torej srebro iz modre špilje.
Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani leta 1972. Z novinarskim in literarnim delom je začel v gimnaziji, ko je deloval kot urednik šolskega glasila Utripi. Ves čas urednikovanja se je ukvarjal s pisanjem. Pisal je humoristične črtice, basni, povesti, satire, ki so najprej izhajale v revijah in časopisih, za katere je dobil več priznanj. V Letih 1969 do 1991 je bil zaposlen v založbi Mladinska knjiga. Od 1991 do 2002 je bil samostojni založnik, direktor založbe EWO. Od leta 2003 ima status samozaposlenega v kulturi. Od leta 2004 do marca 2008 je bil predsednik Društva Bralna značka. V letih od 2005 do 2007 je bil podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, konec leta 2007 pa je postal predsednik omenjenega društva. Podpredsednik Foruma 21 je od njegove ustanovitve leta 2004. V letu 2009 pa je postal direktor Javne agencije za knjigo. Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21. Je mladinski pisatelj, pripovednik, basnopisec, založnik in urednik. Piše kratko in povestno prozo za mladino in tudi odrasle. Objavlja prozna dela, basni, satirične in humoristične tekste in poljudnoznanstvena dela.
Три звездички заради лятото, морето и добрите намерения на автора. По принцип обичам книги тип "Синьо лято" (култов епизод от 80-те- това за по-младичките:-)), но тази не можа да ме грабне. Ужким са симпатяги героите, ужким едни такива тайнствени приключения им се случват, и любовна тръпка има, обаче нещо фалшиво ми стоеше през цялото време. Преиграване с остроумни хапливи реплики, преиграване с едни такива захаросанки отношения с родителите- добре, книжката е за леко лятно забавление, с хумор и намигване, ама в повечко ми дойде баламосването:-)). Смея да твърдя, че "Островът" на Александър Секулов, чийто сюжет е много сходен (пъчещи се момчета, море, слънце, острови, момиче и пр.), е доста по-добра.