Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami. Hkrati pa je ta strip tudi poročilo o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika. O času, ko se je slovenski knjižni jezik že rodil, ni pa še povsem odrastel. V odraslo dobo sta ga namreč popeljali prav knjigi, na nastanek katerih se strip osredotoča: Biblija Jurija Dalmatina in slovnica Adama Bohoriča. Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo. — dr. Kozma Ahačič
Pričujoča stripovska zgodba bi lahko zavila v več smeri. Toda ko je Jaka izrisal prvo poglavje, me je navihana lahkotnost risbe, ki je vseeno vseskozi ostajala zvesta obdobju reformacije, navdihnila za šaljiv in parodičen pristop, ki vseeno spoštuje izvirno snov. Upam, da vam je kratkočasno predstavila utiranje poti, ki je pripeljala do slovenščine, kakršno poznamo danes. — Boštjan Gorenc Pižama
Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva.
V književnih krogih je poznan predvsem kot prevajalec. Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o Kapitanu Gatniku in Pasjem možu(Pilkey) in Gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Z Matejem de Ceccom je izdaltri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki so na knjižnem sejmu 2016 prejeli nagrado Knjiga leta in bili prodani v več kot 12000 izvodih. Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanici Kaj se skriva očku v bradi? in Si že kdaj pokusil luno?, s Tanjo Komadina pa strip Moj lajf po motivih Cankarjeve zbirke Moje življenje. Slednjega je priredil tudi v scenarij za lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata.
Ukvarja se tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkasta Podrobnosti na mreži Apparatus. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil predsednik republike: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu.
Tale strip je res simpatična, poučna in luštna predstavitev zelo pomembnega dela slovenske zgodovine. Reformatorji so k nam prinesli knjige in odločilno pripomogli k razvoju slovenskega knjižnega jezika. Jurij Dalmatin in Adam Bohorič sta glavni zvezdi stripa, seveda pa ne gre brez znamenitega Primoža Trubarja. Zelo všeč mi je bila spremna beseda.
Knjiga na prijeten način predstavi pomemben, a manj poznan del zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Na ta način bo zgodbo, ki jo v šoli včasih obravnavamo le z dolgim seznamom težko zapomnljivih podatkov, približala učencem na preprost, humoren način. Res pa je, da je zgodba kar zahtevna, nekatere šale so doumljive starejšim, vendar s tem knjiga ni nič slabša in nič manj dobrodošla.
Strip o poglavju slovenske zgodovine, ki ne samo, da me je parkrat precej nasmejal, temveč me je tudi marsikaj naučil, saj sem to poglavje v gimnaziji prespal na mizi. Gre tudi za izredno jasno predstavitev ideje, zakaj sploh potrebujemo slovnico in knjižni jezik.