Dogodek v mestu Gogi velja za Grumovo najbolj znano in dovršeno delo. Drama priznanja ni dobila samo doma, temveč je bila deležna tudi mednarodne pozornosti.
Življenje je grozljiv sen, kar drama prikazuje preko sprevrženosti prebivalcev mesta Goge, ki mučijo eden drugega, vsak na svoj način. V Gogi odrešitev ni možna, vsak ostane žrtev potlačenih in neizživetih strasti. Vzdušje v mestu je zadušljivo. Neaktivnost spodbuja čudaškost ljudi, zato vsi hrepenijo po dogodku, ki bi pomenil novo, drugačno življenje, ki bi prevetril Gogo, a dogodka ni. Edina možnost za njegovo uresničitev bi bil lahko trenutek, ko Hana s svečnikom potolče vsiljivega Preliha, vendar ta preživi, s čimer je dogodek spet zadušen. Na vzdušje pomembno vpliva tudi eros. Ljudje so namreč spolno neizživeti in to jih razkraja. Značilnega dramskega konflikta in zgodbe pravzaprav ni. Gre le za prikaz moreče atmosfere neke skupnosti, ki je posledica dejanj te skupnosti. Glavni cilj dramatika je pokazati duševnost neke skupine ljudi. Za Gogo je značilna grotesknost - grozljiva popačenost. Absurdnost drame je v iskanju izhoda iz začaranega kroga vsakdana. Goga bo ostala vedno ista - prostor zafrustriranih ljudi, ki si ne morejo, morda celo ne želijo pomagati. Konec predstavi tragičnost mesta, saj se dogajanje ne razplete, ampak se stvari, ki so se zgodile že na začetku, le ponovijo.
It is happening but yet nothing happens. People are absurd, living for gossip. Goga as a town is dirty and unhealthy, full of demons form past. Didn't like the book that much, it's is quite difficult to read though I love the absurd.
I read this because my Slovenian friend recommended it and I was pleasanrly surprised! While the play drags a bit at the start, I enjoyed the characters and reading about their community.
Also I think if this was staged in a big enough theatre it would be amazing to see :)
Groteskna drama kot je dogodek v mestu Gogi poskrbi za grozne in komične prvine hkrati. Prikaže nam popačeno stvarnost katere smo del in s tem opozarja na odtujenost ljudi, je krik po novem boljšem, moralnem človeku. Dobimo vpogled v vso grozoto, ki je tabu naše družbe (pedofilija, posilstvo, samomor, fetiši...).
Dogodek v mestu gogi meni prikazuje čisto groteskno realnost pishiatričnega oddelka. Avtor je delal v psihiatrični bolnici in verjetno črpal iz vsakega pacienta drugačn lik za zgodbo. Dejstvo da je drama dandanes še vedno resnična nakazuje le na ironijo ki nam je sledila skozi celo zgodbo ki je bila za avtorja resnična takrat in je resnična še za nas dandanes. Slovenska državna ureditev je Gogi in njeni politiki pa same afre in tarbule.
cudna knjiga. zmes me kaksne stvari v knjigi jezijo. zmes so stvari grozne. tarbula in afra mi greta na zivce, bogi klikot in se bol boga hana. sem mislila da bo slaba knjiga ampak me je presenetila
The story, the characters, all of that is super special... but the environment descriptions? I have never ever read something that made me feel so hopeless. Also, a lot of grotesque elements in here, which makes things even more anxiety-inducing.
It seems to me that the play is still incredibly relevant today – like a mirror of society that shows you things you don’t want to see, but have to. Grum doesn’t moralize, he simply shows – and that’s what I like most in literature.