Nel 1943, nell'Italia occupata dai nazisti, uno studente in Legge sloveno Rudi - getta la divisa e si rifugia sui monti. Preso il treno per andare verso la sua città natale, incappa in un commando di tedeschi a cui sfugge miracolosamente trovando rifugio in campagna. È qui che viene accolto dalla diciottenne Vida, una ragazza sognante, pervasa da ideali forse ingenui ma profondi e da un desiderio irresistibile di andarsene, di cambiare l'orizzonte della sua vita. Rudi si sente molto attratto da lei, ma non tollera il fatto che Vida rinneghi la propria slovenità. Il senso di inferiorità culturale che la ragazza esprime con le sue scelte lo irrita profondamente e lo spinge a riaffermare, per contrasto, le proprie radici, rievocando episodi e aneddoti che hanno segnato la sua vita e quella della comunità slovena in Italia dopo la fine della Grande Guerra e l'avvento del fascismo. A confondere ancor di più sensazioni e sentimenti sopraggiunge una ragazza che Rudi aveva conosciuto in treno: Majda, una staffetta partigiana, incaricata di portarlo da suo fratello. Rudi entra così in contatto con la lotta armata. Ma è questa lotta, dalla cui fascinazione non riesce a liberarsi, che lo condanna all'isolamento. La sua vita non può concedersi all'amore, tutti i ruoli imposti dalla Storia non possono essere dismessi, ad ogni costo.
Boris Pahor (born 28 August 1913) was a Slovene writer from Italy. He was considered to be one of the most important authors in the Slovene language and had been nominated for the Nobel prize for literature by the Slovenian Academy of Sciences and Arts.
Pahor je bil rojen v Trstu leta 1913. Po dovršeni osnovni šoli je obiskoval katoliško Bogoslovno semenišče Koper (takrat, pod italijansko državo, Capodistria). Leta 1920 je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki so ga izvedli italijanski fašisti, kot Tržačan pa tudi drugim zločinom, ki so bili storjeni nad v takratni Italiji živečim slovenskim prebivalstvom. V obdobju 2. svetovne vojne se je po propadu Mussolinijeve Italije in nemški okupaciji tržaške pokrajine na partizanski strani udeležil narodnoosvobodilne vojne. Zadnje leto vojne je preživel v treh nacističnih koncentracijskih taboriščih (Natzweiler-Struthof, Dachau in Bergen-Belsen). Po vojni je zagovarjal potrebo po slovenski demokratični državi. Njegova literarna dela so priznana v Franciji, Nemčiji, ZDA, v manjši meri pa tudi v Španiji in na Finskem. Najbolj znan zapis je Nekropola, novela o pisateljevem življenju v taborišču Natzweiler-Struthof. Zelo znana je tudi trilogija o slovenski manjšini v Italiji, prevedena v nemščino in francoščino. Tudi več drugih del je prevedenih v francoščino, nemščino, srbohrvaščino, madžarščino, angleščino, španščino, italijanščino, katalonščino in finščino. Pahor je večkrat kandidiral za Nobelovo nagrado. Leta 1992 je za svoje literarno delo prejel Prešernovo nagrado, maja 2007 pa je bil sprejet v red legije časti, najvišje francosko državno priznanje. Ob izdaji že tretjega ponatisa knjige Nekropola (preko 30.000 izvodov v italjanščini) je bil v nedeljo, 17. februarja 2008, povabljen na predstavitev na državno televizijo RAI (ima preko 4,5 miljona gledalcev), kjer je predstavil svoje delo in opozoril na zločine, ki jih je italijanski fašizem storil nad Slovenci na Tržaškem in drugod.
Ambientazione a Trieste nel settembre 1943. Il romanzo si snoda in pochi giorni. Le descrizioni di Trieste vista da Contovello (frazione di Trieste) sono pura poesia. Scorrevole e dolcissimo. Complimenti alla traduttrice. Letto e finito in pochi giorni. Da rileggere sicuramente. 30 mag 2015 ( recensione da Acoso )
Strana lettura per me. Nel 46 avevo 3 anni e vivevo a San Luigi, dall’altra parte della città e tutti i nomi slavi mi sembrano parlare di un altro mondo.
"Berite moje knjige, v njih je vse," je v intervjujih opozarjal Boris Pahor. V njej je res vse! Primorska upornost, tržaški močni ljudje in strup, ki so ga v srca mladih Slovencev že v otroštvu zlivali Italijani, posledice so vidne še zdaj. Pri tem pa Pahor ni pridigarski, (knjiga je zelo lepo berljiva!) ne maščevalen, glavni junak mora v boj samo zato, da svojim ljudem vrne pravico do slovenščine in slovenske kulture, da bi otroci sploh poznali Lepo Vido in Prešerna. Vsekakor obvezno branje vsakega zavednega Slovenca!