Branje te knjige najlažje opišem kot mukotrpno. Bolj, kot na knjigo, me je spominjala na seminarsko nalogo (ta raziskava pravi to, ti raziskovalci so dokazali ono) z občasnimi komičnimi vložki in inserti iz avtorjevega osebnega življenja. Če ne bi bila tako trmasta, kot pač sem, bi jo pustila neprebrano. Če sem čisto iskrena, sem marsikatero stran res samo 'poskenirala' in je najbrž ne bi smela šteti med 'prebrane'.
Dejansko sem za dolgčas med čitanjem kriva sama: kot študentka psihologije bi se mogla zavedat, da v tej knjigi ne bom prebrala dosti meni novih informacij. Namenjena je laikom in slednjim bo zagotovo zelo všeč, saj koncept čuječnosti - in vsega ostalega, kar sodi poleg - razloži na razumljiv, domač in dosegljiv način. Meni pa pač... ni sedla. In temu primerna je tudi moja subjektivna ocena.