Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj? Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.
Dobra knjiga, vsec mi je kako je Majku nazadnje le dovolila, da odide. Je bolj tabu tema, zato dobiva veliko neprijetnih komentarjev a- meni je bila všeč.
This entire review has been hidden because of spoilers.
“kako bom videla te dneve čez leta? bom videla jasneje? kajti zdaj mi je tako, kot bi nekdo čezme pregrnil kopreno in jaz vidim svet v nejasnih oblikah.”
Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje jokala ob knjigi ... Tako lepo opisano čustvovanje sedemnajstletnice, ki se ji čez noč poruši svet. Sicer ne gre za zgodbo suspenza, ampak mislim, da bi bilo branje prvih poglavij še lepše, če ne bi vedela nič o vsebini. Zato svetujem, da se poskusite vreči v knjigo brez branja spremne besede ali zapisa na platnicah. Zgodba se me je še posebej dotaknila tudi zato, ker je junakinja dijakinja glasbenega konzervatorija, violinistka. Dejstva o šolanju na konzervatoriju so zelo realno opisana.
Kr težka zgodba, ampak fino branje. Zelo mi je blo všeč, vsa razmišljanja in potem na koncu ko je igrala na violino ker drugače ni znala povedat boljš - me je kr stisnlo.