Knjigo sem začela zaradi domacega branja v šoli in sem bila grozno razočarana. Obstaja razlog, zakaj obstaja prepričanje, da so šolske knjige zanič in zaradi nekega razloga sem na to pozabila in mislila, da bo ta mogoče drugačna. Zmotila sem se.
Zgodba se začne v redu, zdelo se mi je, kot da je notri nekaj scen in ljudi, ki za zgodbo niso bili relevantni in so bili samo poraba časa in strani v knjigi (dolga je zelooo preveč za njeno vsebino). Ampak ko je Simon končno prišel v gozd in se vstalil, je bilo tako zelo grozno dolgocasno, da sem se našla kako preskakujem strani in se vseeno še nisem izgubila v zgodbi. Preživela sem 170 strani v dolgocasju, potem pa je prišla v zgodbo Janja, ki mi je bila še manj všeč kot Simon in priznam, da je takrat zgodba postala malce bolj zanimiva, a ne dovolj, da bi me držalo na robu stola ali pa da bi brala do polnoči. Nikakor, ravno nasprotno pravzaprav. To "jedro" je potrebovalo odmore vmes in karakterji so mi šli na živce.
Preživetje je vse prej kot dolgočasno branje. V njem avtor ponuja mnogo, od vključevanja v družbo, pogled v to, kako razmišlja nekdo, ki je bil na poti vrhunskega športnika in tudi prvič doživlja zaljubljenost. Nato tudi to, kako daleč je najstnik pripravljen iti, da očetu dokaže svojo moralno legitimnost. To, kako težke bitke bije v gozdu in odgovornost, ki jo prevzame takrat, ko jo situacija od njega zahteva, zgolj prikimava njegovi zrelosti, hkrati pa sovpade v lok, s katerim očeta pripelje v zavedanje sebe in njega. Mladinska pustolovščina, ki se spogleduje s kriminalko. Walden za mlade, John Green, ki sreča Cheryl Strayed v Divji in Salla Samukka, ki je prišla v Kočevje. Preživetje v gozdu, preživetje v srcu.
Cenena, za lase privlečena zgodba, napisana v neprepričljivem slogu. Že samo dogajanje ni preveč realno. Le kateri starš bi dandanes šestnajstletnega sina poslal za en mesec v gozd? In tudi junaki so idealizirani. Simon je lep, pameten, iznajdljiv, pa še super kavalir za povrhu. Ni čudno, da se na koncu zanj tepeta kar dve dekleti. Tako Simonovi kot Janjini starši so premožni, uspešni in predvsem vplivni. Kot da vsi najstniki živijo v takšnih okoliščinah. Dogajanje nima nobene posebne globine. Edini junak, ki premore bolj kompleksen karakter, je Simonov oče. Skratka, plažno branje brez posebne vrednosti. Dve zvezdici dam samo zavoljo berljivosti.