Če bi bila medijska prepoznavnost edino merilo za pisateljevo vrednost, potem bi se Goranu Samardžiću zagotovo godila krivica. Čeprav avtor ne sodi med najbolj prepoznavna imena bivšega jugoslovanskega prostora, pa si njegovo delo zagotovo zasluži veliko pozornosti. Gozdni duh je pretežno avtobiografski roman. Zgodba pripoveduje o mladeniču, ki odrašča v Beogradu, njegovo zanimanje se osredotoča na motorje, dvigovanje uteži, seks in predvsem občutek popolne svobode. Pozneje se z družino preseli v Sarajevo, kjer dočaka tudi vojno. Zdaj se zanj vse spremeni, njegovi nekdanji mladostniški prijatelji se znajdejo vsak na svoji strani. Eni obstreljujejo Sarajevo, drugi so ujeti v mestu. Gozdni duh pa vsekakor ni še eno delo na isto temo, marveč gre za suvereno, brutalno in hkrati čutno napisano knjigo, ki se na daleč izogiba pasti favoriziranja ali obtoževanja. Gre za prvo predstavitev avtorja v slovenščini.
Objavio je knjigu pesama Lutke (1990), knjige pesama i proze Otkazano zbog kiše (1995) i Između dva pisma (1996), zbirku priča Sikamora (1997) i roman Šumski duh (2005). Poslednja dva naslova proglašena su knjigom godine u Bosni i Hercegovini.
Suvlasnik je poznate sarajevske knjižare Buybook u kojoj radi i kao urednik programa.
Zdravo gorane koliko vidim ti mene nisi zaboravio kao ni ja tebe naravno. Procitao sam sumskog duha, i mnogo mi se dopala, jer ti i ja znamo mnoge stvari koje si napisao u knjizi. Koliko se secan ja nikad nisam dobio batine od nikoga na ulici, a i zivot sam ti spasao kada smo isli u stan da resavamo "ONAJ PROBLEM" pa i onaj noz koji je mogao da te ostavi bez bubrega a mozda i zivota. Ne znam zasto sam ja negativan lik u tvojoj knjizi? Ti znas da smo imali veoma srecno detinjstvo i da smo bili nerazdvojni drugari i skolski drugovi, u osnovnoj skoli Sava Kovacevic. Toliko za sada. Veliki pozdrav za mog starog nikad nezaboravljenog druga. PRAVI I JEDINI GANE (iz Kicevske 20)