Učne ure Eve K.

by Tina Vrščaj

Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli izpod peresa Tine Vrščaj. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha proč od njegovega bistva. Avtorica slika najrazličnejše situacije, ki vznikajo v učilnici, na šolskem hodniku in v zbornici in preučuje vzvode (ne)moči. Zraven spleta širši kontekst, v katerem odraščajo današnji otroci. Če se podate na učne ure z Evo, zagovornico nenasilja, boste spoznali, kakšno je vzdušje v 8. K. Šolski prostor ni le kraj za tiste, ki morajo guliti klopi. Pametna tabla, pribita čez zeleno, je stvar celotne družbe. Mar ni šola v tekmi s časom postala nekakšen inkubator, v katerem se na otrocih izvajajo poskusi za prihodnost?

496 pages, Paperback

Published January 1, 2025

Reviews

[Tanja Šterman · Rating 5 out of 5]

Čudovita naslovnica, prepoznaven slog, bogat jezik, poln prispodob, "Nebo je prazno ptic.", premišljena gradnja poteka zgodbe, ki bralcu ne dá dihati - v nekem trenutku sem hlastno listala na začetek knjige, čakaj, kaj?, kdaj je bilo to, prej ali potem?, kaj se je zgodilo? ... seveda nisem listala na konec knjige, tega nikdar ne počnem. In tega res ne priporočam, ker boste prikrajšani za mojstrski zaključek, ko se Evina osebna in poklicna zgodba prepleteta in spojita v pretresljiv finale. Sledi le še fantazijski, simbolni epilog.

Evo K. poznamo že iz prejšnjega romana Tine Vrščaj, Na klancu. Učne ure se dogajajo kasneje, ko Eva ostane sama, noseča in z dvema hčerkicama. Zaposli se kot profesorica biologije na osnovni šoli. V spominu mi je ostal odlomek iz romana Na klancu, ko (prosto po spominu) mama reče Evi: " Vedno si bila preveč krhka za ta svet." In ona odgovori: "Ne, ta svet je preveč krhek zame." Ja, Eva je, iskreno rečeno, tip osebe, ki mi osebno gre na jetra. Ah, tako občutljiva, tako poštena, nežna, naivna, ... psst, dajmo vsi po prstih hoditi okrog nje, da je ne prizadenemo, mi, ki smo tako plehki in vsakdanji ... Ampak od literarnih junakov seveda ne zahtevam, da so mi všeč. Je pa zanimivo, da podobna protagonistka nastopa tudi v prvem romanu Tine Vrščaj, Zataknjena v pomladi. Kjer sem napisala, da je junakinja zataknjena v mladostniški samozagledanosti, kjer je ona najbolj posebna, najbolj čuteča, vsi ostali ljudje so pa tako plitvi in vsakdanji.

Prizori vsakdanjega življenja v osnovni šoli so precej pretirani in črno-belo prikazani. Brezčutna ravnateljica, otopeli profesorji, brezobzirni, nasilni otroci, preveč zaščitniški starši - in naivna, prijazna, popolna Eva K., simbolno pregnana v kletno učilnico brez svetlobe. A morda je to karikiranje potrebno. Vsi problemi, opisani v knjigi, so resnično tu.

Upam, da bodo letošnji maturanti poleg obveznega Na klancu prebrali tudi Učne ure Eve K. In razmišljali o tem.