Varna hiša groze je pretresljiva resnična zgodba Katje Pančur, ki se je že kot majhna deklica srečala z izgubo, zanemarjanjem in nasiljem. V upanju na nov začetek je prišla v Slovenijo, kjer naj bi zanjo poskrbel duhovni vodja, spoštovan in karizmatičen lama. Obljubljal ji je varnost, ljubezen in duhovno rast – vse tisto, česar do takrat ni poznala. A za navidezno toplino in skrbjo se je skrivala tema, pred katero ni bilo bega.
Katja z neizmerno iskrenostjo razkriva ne le bolečo izkušnjo zlorabe, temveč tudi svojo pot okrevanja, materinstva in iskanja notranje moči. To je zgodba o pogumu, o bolečini, ki jo nosi preteklost, in o svetlobi, ki kljub vsemu vztraja v človeku.
Katjin korak iz teme v svetlobo bo navdihnil vse, ki iščete moč, upanje in pot iz tišine.
Ko sem od založbe prejela seznam novosti me je Varna hiša groze pritegnila že po opisu. Knjigo sem imela že doma, ko sme na YouTube-u zasledila podkast, v katerem je bila Katja Pančur gostja. Po poslušanju njene zgodbe sem najprej s tal pobrala svojo čeljust, nato pa v roke vzela tole knjigo. Vsak od vas zagotovo pozna kakšno zgodbo v katero je avtor zapisal toliko zapletov, da je postala preveč za lase prevlečena, da bi v njej lahko še užival. No, zgodba Katje Pančur je ena od takšnih neverjetnih zgodb, s to razliko, da se ji je resnično zgodila in jo je težko brati iz čisto drugih razlogov.
Rojena v Rusiji, se je mala Ekaterina že v najzgodnejšem otroštvu srečala z nepredstavljivo težkimi okoliščinami. Smrt njenega očeta, zasvojenost njene matere in njena prostitucija, kot način preživljanja mlade družine, na koncu celo brezdomstvo, podhranjenost, ... Katja je že v Rusiji doživela preveč za eno življenje. Ko jo je iz ruske sirotišnice rešil budistični lama in jo odpeljal v Slovenijo, bi s moralo življenje obrniti na bolje, a pravi pekel se je takrat šele začel.
Več vam ne bom izdala, je pa čisto mogoče, da ste Katjino zgodbo že slišali. Del njenega osvobajanja od travme in preteklosti je namreč prav ozaveščanje o svoji zgodbi in preprečevanje, da bi se takšne reči dogajale vedno znova.
Če ste že poslušali kakšen pogovor s Katjo ali prebrali njen intervju, iz knjige najbrž ne boste izvedeli kaj dosti novega, je pa vsekakor to zelo pomembna zgodba, za katero je pomembno, da je slišana. Zgodba je tako kot Katjina izkušnja izredno težka in trpka. Za razliko od mnogih podobnih zgodb je Katjina pripoved tudi zelo iskrena in surova. Ne skriva, da čeprav je doživela srečen konec, pravega srečnega konca v takšnih primerih praktično nikoli ni. Zloraba se ne konča, vsekakor ne čez noč. Opisuje posledice zlorab, psihološke travme, posledice na telesu in zdravju ... In ravno to je del, ki ga mnoge tovrstne zgodbe raje zamolčijo. Za bralca je zagotovo bolj udobno prebrati, da je na neki točki "vse v redu." Zelo spoštujem, da je bila avtorica sposobna in pripravljena razkriti tudi ta del zgodbe.
Nikoli ne bom razumela, kaj se dogaja s človeškim umom, da sploh lahko pomisli na spolno zlorabljanje???? Kako lahko nekdo tako grozljivo zlorabi otroško nedolžno zaupanje v odraslega??? Sem brez besed. Katjina zgodba resnično zadane globoko v srce in nas opominja, da za ogromno zlorab sploh še ne vemo. Katja je borka že od malih nog in želim si, da njena izpoved ne bi bila resnična,a na veliko žalost je. Kar se ji je zgodilo, se ne bi smelo nobenemu. Njen pogum, da se sooči s travmami, je neverjeten in opisi notranjega boja so zelo pretresljivi.
Ob branju se mi je lomilo srce za malo deklico, ki se je z ruskih ulic znašlo v Sloveniji pri duhovnem guruju, kar je bila le krinka za grdo temo, ki se je skrivala pod površjem. Priporočam v branje in razmislek.💔💔💔
To ni knjiga, ki jo bereš zlahka – a je knjiga, ki jo moraš prebrati.
Varna hiša groze odpira teme, ki jih družba prepogosto pometa pod preprogo. Katja Pančur s pretresljivo iskrenostjo razgalja, kako globoke so lahko sledi zlorab, kako krut je lahko sistem do žrtev – še posebej takrat, ko se odločijo spregovoriti. Ob tem se zlorabe pogosto ponovijo – tokrat psihološko, skozi postopke, zaslišanja, nevero okolice.
Po poslušanju Katjinega podkasta sem vedela, da moram prebrati tudi knjigo. In čeprav me je branje čustveno povsem sesulo, sem hvaležna, da sem jo vzela v roke. Težko je doumeti, kako lahko vse to obstaja danes, tukaj, pogosto skrito pod masko vere, pravilnosti, discipline. V imenu religije se dogajajo zlorabe, medtem ko preveč ljudi molči ali se obrača stran.
Zato preberite. Poslušajte. Verjemite. Pomagajte ljudem okoli sebe najti varen pristan. Pogovor rešuje. In za nekatere je to mogoče zadnja priložnost, da bodo slišani.
Vedno znova sem se med branjem opominjala, da to ni izmišljena triler zgodba. Vse to se je res dogajalo, taki ljudje žal obstajajo in žrtve tudi.
To ni knjiga za na plažo ali sprostitev. Pretrese te in obteži. Hkrati pa z lahkoto začutiš moč Katje, ki je svoje grozote premagala in je kljub težki preteklosti zmožna videti in ceniti male lepe trenutke in drobce življenja.
Slog pisanja je lahek in tekoč, zlahka slediš zgodbi.