Škrateljc v zbirki velikih epskih zgodb z velikim veseljem in ponosom najavlja izid stripa SREČKONSTRIP. Dinamičen in vseskozi poetičen strip pričara kraško dušo pesnika Srečka Kosovela, čigar poezija je aktualna še danes in bo aktualna tudi jutri. Hkrati pa strip Kosovela umesti v univerzalni kontekst njegovih svetovnih sodobnikov iz sveta umetnosti. SREČKONSTRIP je prava mala “svetovna zgodovina Kosovelove umetnosti”. Strip SREČKONSTRIP je posvečen Srečku Kosovelu in se dotakne vseh njegovih ustvarjalnih svetov, od lirike Krasa do ekspresionizma, od konstruktivizma do futurizma. Kosovelova poezija v stripu zazveni izjemno tankočutno, stripovske ilustracije Jaka Vukotiča so v neverjetnem sozvočju s Kosovelovo poezijo in dramaturgijo stripa, za katero je poskrbel pisatelj in pesnik Žiga X Gombač. Imenitno spremno besedilo z vpogledom v pesnikovo življenje in ustvarjalni opus je prispevala Mateja Kralj, sicer skrbnica Kosovelove sobe v Sežani in Kosovelove domačije v Tomaju ter predsednica društva Konstruktivist.
SREČKONSTRIP je nastal iz ljubezni do Kosovelove poezije, a SREČKONSTRIP bo Kosovelovo poezijo skozi izvirno stripovsko estetiko približal današnjim bralcem, mladim in odraslim, na vsebinski in čustveni ravni. SREČKONSTRIP je poklon Kosovelu v času, ko bomo leta 2026 obeležili 100 letnico pesnikove smrti. Poezija Srečka Kosovela je epska in živa, radovedna in prodorna, kritična ter razmišljujoča. In prav takšen je tudi SREČKONSTRIP.
Knjiga je izšla s podporo JAK RS in v sodelovanju z Občino Sežana v sklopu Kosovelovega leta 2026.
Tole sicer ni biografija, prej povzetek umetniškega creda. S čimer ni sicer nič narobe. In razumem, da je zgodba za povprečnega bralca potrebovala neko okvirno pripoved, ki je tukaj intervju. Vseeno me je precej zmotilo, da gre večinoma za posredno, pa tudi neposredno navajanje Kosovelovih razmišljanj o naravi (svoje) poezije in umetnosti, brez nekega realnega zgodovinskega konteksta, ki ga sicer odlično navaja pregledna spremna beseda Mateje Kralj. Kakor tudi odlično risbo, ki mestoma genialno povzame podobje Kosovelove poezije, nekoliko skazi to, da se močno nanaša recimo na delo Magritta in njegovo podobo moškega z "melono". Kosovel je spremljal in občudoval toliko umetnikov, ki so sicer tudi deloma zastopani v stripu, Magritte pa je glavnino svojih del ustvaril šele po Kosovelovi smrti (tako da res ni jasno, zakaj tako velik delež); hkrati pa je imel Kosovel res skoraj še najmanj z nadrealizmom in njihovimi idejami.