Fantje iz gline

by Janja Vidmar

Gimnazijska sošolca Ajk in Mali nimata veliko skupnega – eden je mišičast športnik, drzni lomilec dekliških src, ki mu šolske obveznosti ne pomenijo veliko, drugi pa je umetniška duša, netekmovalen in zelo razumevajoč. Ko se Ajk zaplete v spor s profesorjem umetnosti, Ajkovo dekle prosi Malega za pomoč pri pisanju raziskovalne naloge o Michelangelovem Davidu. Sodelovanje otežuje Ajkov trmasti odpor do umetnosti in čudaškega sošolca, pa tudi homofobna namigovanja okolice, ki prerastejo v govorice, ki jih ni mogoče ovreči brez trdnih dokazov. Slej ko prej se morajo vsi vpleteni vprašati, kaj hočejo od življenja in kako bodo to dosegli, ne da bi lagali sebi in svojim najbližnjim.
- Wikipedia

223 pages, Hardcover

First published January 1, 2005

Reviews

[Metod Zupan · Rating 3 out of 5]

Ob oglaševanju knjige, kot prvi slovenski mladinski roman (2005), ki se ukvarja s tabu temo homoseksualnosti, ter ob kratkem povzetku vsebine, sem imel nekaj misli, prva izmed katerih je bila, da to veliko več pove o slovenski družbi takrat in danes, kot pa o vsebini in ciljni publiki. Druga misel pa je bila vnaprej ustvarjeno mnenje, da bo zgodba govorila o dveh arhetipskih junakih, ki sta že pred letom 2005 veljala za zlajnana in klišejska ter o romanci, v katero se nekako zapleteta.
Predvsem na slednjem področju, gre knjigi in avtorici veliko več zaslug, kot sem ji jih sprva pripisal, predvsem kar se tiče karakterja Ajk, ki je napisan izjemno, pri pisanju kompleksnosti Malega pa nisem prepričan da mu to štejem v dobro, saj je bil v skupku svojih interesov nekoliko zmeden. Pisateljica je v njem združila nekoliko kontradiktornega emota, nihilista in umetnika... ki ga poleg vsega zanima tudi Giani Versace. Poleg tega avtorici nihče ne mora očitati nedistinktnih dialektov, kar pa je pravzaprav dvorezen meč, saj se je skozi najstniški sleng 2005 sčasoma kar težko prebijati.
Kar pa se tiče oglaševanja pa moram reči, da je bilo precej zgrešeno, predvsem prva polovica knjige, nudi zelo pozoren vpogled v toksično moškost, stisko glede identitete in nasprotujoča si pričakovanja družbe. V drugi polovici je napisana s perspektive mednožja glavnih junakov, kar je tako kot večina drugih stvari s katerimi se ukvarja knjiga relevantna najstnikom. Težko trdim, da sta imela seks in identiteta TAKO močno vlogo v mojih najstniških letih, ampak avtoričin pogled na to je definitivno osvežujoč v morju melodrame mladinskega ljubezenskega leposlovja.

[Žiga · Rating 3 out of 5]

Janja Vidmar se v knjigi loti pomembne in občutljive tematike: homoseksualnosti, kar je v slovenskem literarnem prostoru še vedno tabu. Avtorica si zasluži pohvalo za pogum. Kljub temu da je bila napisana leta 2005 branje oteži izrazit sleng, ki pogosto deluje prisiljeno in preveč osredotočeno na to, da bi bil kul in blizu mladim. Kar zadeva zgodbo je aktualna, vendar premalo poglobljena. Razvoj likov pa je površen. Če knjige ne preberete, ne boste zamudili nič ključnega. Gre za delo z dobrim namenom, vendar povprečno izvedbo.