Igranje

by Stanka Hrastelj

Zgodba, ki vas potegne v globine človeške duše.

Stanka Hrastelj (1975) je doslej izdala dve pesniški zbirki: Nizki toni (2005) in Gospod, nekaj imamo za vas (2009), roman Igranje pa je njen prozni prvenec. Z njim je zmagala na natečaju Modra ptica, ki ga je založba Mladinska knjiga v letu 2011 razpisala za roman za odrasle.

Ženska pri tridesetih ostane brez službe in ne ve, kako naprej. Gledanje filmov in raziskovanje družinskega drevesa lahko prinese notranjo srečo, a že od časov Gilgameša je jasno, da blagor življenja niso le vrtnice in jagode, ampak tudi slovo od ustaljenega načina življenja. Ob koncu neke zgodbe se ti ponudi priložnost, da spraviš v red nedokončane stvari in vsaj odideš na morje. Zakon preživetja pa vseeno terja, da si poiščeš službo pri reviji za ženske Dolcevita, si tam ustvariš ime in se pomiriš z močjo navade. A za koliko časa? Kajti ponedeljki in prehladi so še vedno Kitajski zid, prek katerega ne moreš. Kaj pa zdaj? Ali se prepustiti skrajnostim med alfo in omego, ali pa obstati na zlati sredini in na nič ne misliti? *
Roman Igranje je intimni dnevnik te ženske. Ključne besede iz povzetka – filmi, sreča, vrtnice, morje, ponedeljki, prehladi – obljubljajo hlasten, življenjski ton pisanja in dogajanje v vrtincu sveta, kjer smo vsi obtičali v sedanjosti. Dolgoletni partnerji in rituali vsakdanjega življenja in izgubljene službe in priložnosti in vse, kar nas spominja na nas same, so snov, iz katere je Stanka Hrastelj spletla zgodbo o sleherniku, pravzaprav slehernici. Roman Igranje je literarna mojstrovina, pisava enega za vse, ki prepleta resničnost in sanje, revije za ženske, seks, dobre knjige in filme, Gilgameša, festen in ustvarjalno brezdelje ... Le kaj bi od življenja hoteli še več? In vendar junakinja Igranja ne ve, ali je to dovolj, in zato prehaja v stanje, v katerem nobena stvar ni več taka, kot je bila, pa čeprav se zdi vse normalno.

Igranje je sodobna, odprta zgodba »iz sosednjega stanovanja« ali najbližjega kioska in slogovno filigranska garancija za bralski užitek. Njeni precizni stavki nas ne bodo spustili iz svojega objema, dokler ne bomo z junakinjo knjige prispeli pred omego, pred končni odgovor.

Roman Igranje so intimne reminiscence junakinje, ki ima ljubečega moža, po izgubi službe pa nenadoma preveč prostega časa. Čeprav zdaj lahko počne, kar si je od nekdaj želela, veselje do udejstvovanja v zunanjem svetu postopoma ugaša. Budnost se čedalje bolj prepleta s sanjami. Junakinja čuti, da je opazovana, sliši glasove, strah jo je ljudi, hkrati se pretvarja, da je vse normalno. Vsakdanje situacije skozi optiko posebnega psihičnega stanja dobijo nevsakdanje razsežnosti in pomene. So ves čas na tankem robu med tragičnim in komičnim. Igranje je rentgenska slika shizofrenije in slogovno filigranska garancija za bralski užitek.

184 pages, Hardcover

First published March 9, 2012

Reviews

[Mateja · Rating 5 out of 5]

Odlicna knjiga! Vsaka zgodba sama po sebi deluje, ko se berejo ena za drugo pa pocasi in subtilno vodijo do junakinjine notranjosti. Knjige nisem mogla odloziti, napisana je tako tekoce, na case so me besede zabolele, z lahkoto sem se poistovetila (in trpela) z Marinko. Na sploh vsi liki: Erik, Irena in Polic ... so fuuul zanimivi (in zelo realisticno prikazani). Tok misli, ki se mesa z dogajanjem pa ufff - odlicna knjiga. In zakljucek, ki pove vse! "...tako je bolje za oba."

Cudovit poklon stricu Vinku.
(knjiga je dobila tudi nagrado Modra ptica)

[Lanaia · Rating 4 out of 5]

Zgodba govori o tridesetletni Marinki, ki je zaradi alergije morala pustiti službo in ne ve, kaj bi s svojim prostim časom. Bila sem prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da knjiga pravzaprav opisuje shizofrenijo, v zadnji tretjini knjige namreč Marinka doživlja nanašalne in paranoidne blodnje, ima slušne in vidne halucinacije, in vse to je pripovedovano iz prvoosebnega vidika, kar naredi branje zelo zanimivo. Všeč mi je, da se je pisateljica lotila te teme, saj so duševne bolezni v sodobni družbi še vedno velik tabu.

[Hanka Toulavá · Rating 3 out of 5]

Těžko napsat, co si o této knížce myslím. Je dobře napsaná a je v ní znát slovinský tón či dejme tomu pojetí života. Asi tak jako se opakuje u ruských autorů. Jistá dávka melancholie a odevzdanosti osudu. Na druhou stranu, ale občas kniha stagnuje a je těžší s ní navázat spojení... taktéž s hlavní hrdinkou. Ale komu by to šlo, když je to kniha o šílenství.

[Barbara · Rating 4 out of 5]

Zanimiva tema in način pripovedi.

[sova.postojnska · Rating 4 out of 5]

Odličen pripovedni slog, zanimivi preobrati.