Pesnik, pisatelj in v poklicnem življenju zdravnik Alojz Ihan v svoji hvalnici niza presenetljive poglede na človekovo zdravje in njegovo povezanost z družbeno stvarnostjo, ki iz človeških bitij dela bolnike – od medčloveškega in političnega nasilja do potrošniškega sužnjelastništva. Medicinsko insajderstvo in psihološko izdelana zgodba avtorju omogočata, da sproščeno sledi subjektivističnemu eseju skozi poglede zdravnika patologa, ki po vrnitvi iz ameriške v slovensko stvarnost brez slehernih zavor ali zadržkov secira in diagnosticira tudi tisto, česar si človek zunaj ambulante nikoli ne bi upal na tak način niti poimenovati.
Knjigo sem razumel kot razpravo o psihosomatskih tezavah in boleznih. Avtor jih analizira direkno in jasno, hkrati pa je knjiga iskreno osebna in zato pridobi zaupanje bralca. Toplo priporocam.
Kaj naj rečem, knjigo se požre na mah in vse naj bi bilo v bilancah. Pri moškem, seveda. Ženske so mu baje zelo hvaležne za to knjigo in modrosti v njej, je povedal v intervjuju. Ni pa vedel veliko povedati o ženskah, ker bilance pri nas ne delujejo tako premočrtno, ugotavlja. Mene je zabavala analogija s svetom in po spominu sem poskušala najti znanca, ki je enkrat jamral, kako je grozno, da ekonomija deluje v vseh matematičnih sistemih, ko pa jo vržeš v svet, je z njo konec. Presneti ljudje, ki niso racionalni, je zaključil. Ja. Kot ženske...