Ko sem pred nekaj leti v Sloveniji pozno zvečer stopila iz restavracije, sem v avtu pred sabo zagledala popolnoma pijanega moškega, ki se je očitno nameraval podati na pot. Stopila sem do njega in mu rekla, da je nor, da se bo ubil, sebe in še koga drugega, ter mu predlagala, da ga odpeljem jaz. Nič ni imel proti, nasprotno. Nekaj trenutkov kasneje sem se znašla v neznanem avlomobilu, zraven neznanega moškega, ki je v hipu zaspal. Dolgo sva se peljala drug zraven drugega, on zatopljen v globok spanec, jaz v zgodbo te knjige. Tako se pišejo romani: da stopiš v noč, da poskušaš najti pot, da prisluhneš glasu svojih junakov, in to tudi takrat, ko spijo.
Uma narrativa que convida o leitor a refletir sobre os caminhos que trilhamos e as pessoas que encontramos ao longo deles., com uma jornada noturna que serve como metáfora para uma viagem interior, onde a protagonista confronta memórias, emoções e questionamentos sobre a vida e as escolhas que fazemos. Muito bom.
There’s a lot of Czechish repetition, only softer, making it dreamlike. The novel is more dreamlike than lyrical, but not too dreamlike. And the dreamishness is appropriate, for the novel is about a Slovenian woman who has moved to France, but goes home to the house her father has left her, although he knows she did not want the house. But it too is lovely, and she falls in love with it, in an odd manner, as she falls in love with a local man, in an equally odd manner. OK, it's hard to describe what is special about this novel, but it is.