Spojrzenie anioła : opowiadania

by Drago Jančar, Joanna Pomorska (Translator)

Drago Jančar, słoweński pisarz, słynie głównie z prozy historycznej. Publikowane dotychczas po polsku eseje nie ujawniają w pełni pisarskiego kunsztu, który rozbłyska w Spojrzeniu anioła, zbiorze opowiadań opublikowanym właśnie przez sejneńskie wydawnictwo Pogranicze.

Rzecz zaczyna się z pozoru niewinnie, sennie, odpowiednio do tytułu pierwszego opowiadania – "Niedziela w Oberheim" i otwierających je słów: "Nawet nie niedziela, tylko niedzielne przedpołudnie. Trzy sceny, tysiąc słów". Czyżby autor zapraszał do przyjrzenia się jego warsztatowym ćwiczeniom? Już wkrótce jednak czuć, jak te tysiąc słów spowija smród siarki – schodzimy do piekła, jakie stwarzają sobie zwyczajni ludzie. Jančar wkracza w rejony, które z takim mistrzostwem eksplorował Gustaw Herling-Grudziński. (Edwin Bendyk)

196 pages, Paperback

First published January 1, 1992

About the author

Drago Jančar je končal Višjo pravno šolo v Mariboru. Med študijem je bil kulturni, glavni in odgovorni urednik študentskega lista Katedra. Po študiju je bil najprej zaposlen kot novinar pri dnevniku Večer, nato je bil svobodni pisatelj, za tem dramaturg pri Viba filmu in nazadnje tajnik in urednik pri založbi Slovenska matica v Ljubljani. Študijsko je večkrat bival v tujini, v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji. Od leta 2001 je redni član SAZU. Je največkrat prevajani sodobni slovenski pisatelj.
Jančar je najprej začel s pisanjem pripovednih del v modernistični pripovedni tehniki in pod vplivom francoskega novega romana. V pripovednih delih obravnava spore posameznika z aktualnim družbenim okoljem (roman Petintrideset stopinj, novele O bledem hudodelcu) in pripoveduje o tragičnem spopadu med individualno človeško eksistenco in kaosom objektivnega sveta (romana Galjot, Severni sij, novele Smrt pri Mariji Snežni).
V Jančarjevih pripovednih delih v osemdesetih letih dvajsetega stoletja so opazne postmodernistične prvine, pozneje pa se tem pridruži še tematski premik k intimnim eksistencialno odločilnim problemom (novele Pogled angela, roman Posmehljivo poželenje). Pisatelj je v svojih delih uporabil tudi zgodovinsko tematiko (romana Galjot, Katarina, pav in jezuit).
Jančar v svojem dramskem opusu upodablja posameznika, ki v sporu s posplošujočim in neobčutljivim sistemom praviloma propade. Pri tem izbira predvsem zgodovinsko snov in jo alegorično povzdigne (Disident Arnož in njegovi, Veliki briljantni valček, Dedalus, Klementov padec, Halštat). Groteska Zalezujoč Godota je variacija besedila S. Becketta. Pomembna je tudi Jančarjeva esejistika, ki se ukvarja z eksistencialnimi in političnimi vprašanji intelektualcev v sodobnem, posebej socialističnem svetu.
Drago Jančar je za svoj književni opus prejel številne nagrade: leta 1982, 1985, 1989, 1995 Grumovo narado, leta 1979 nagrado Prešernovega sklada, leta 1993, 1995 Rožančevo nagrado, leta 1993 Prešernovo nagrado, leta 1999, 2001 nagrado kresnik, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo in leta 2003 Herderjevo nagrado.

Reviews

[Aljoša Toplak · Rating 5 out of 5]

Vojaška enota zgreši svojo pot in zaide v vas, svežo od nepojmljivega vojnega zločina; mož spleza čez ograjo križarke in žena nenadoma reče, naj skoči; podjetnika premaga pohotnost in sledi punci v neznano črnsko četrt; mladenka stopi na prazen avtobus, ki ga šofer v temni noči nenadoma ugasne; ljubimca čakata na starčevo smrt, medtem ko nas čez prostor vodi pogled angela ...

Gre za najbolj živo, naelektreno, prepričljivo zbirko kratkih zgodb, kar sem jih doslej prebral. Čisti, destiliran bralski užitek, ki se podaljšuje v stimulativna premišljevanja o prebranem.