V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta je zmešana knjiga, najprej, ker je sijajna mešanica odpičenih zgodb, potem pa, ker je skoraj boleče umešana naravnost v življenje, v svet, v ulico, kjer je glavni pripovedovalec ravno diplomiral in je vse skupaj pripravljeno na novo poglavje, na nove avanture in predvsem na uspeh.
Ampak zgodi se, da je en sosed morilec, drugi manični ljubitelj pajkov, oče v prostem času strelja gumijaste medvedke, mlada soseda pa pri odprtem oknu maha z razkošnimi joški.
To je knjiga o ulici, kjer je na videz vse prav, ampak je hkrati vse narobe, zato hura! za konec sveta, to katastrofo je treba pošteno proslaviti.
Nejc Gazvoda se je rodil leta 1985 v Novem mestu. Camera obscura je njegov prvi roman, napisal pa je še zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide (GOGA, 2004), ki je bila nominirana za najboljši literarni prvenec leta 2004, dobila pa je Dnevnikovo fabulo 2006, nagrado za najboljšo zbirko kratke proze in nagrado Zlata ptica 2005 za literaturo! Študira filmsko režijo na AGRFT v Ljubljani in se trudi, da med sabo ne bi pomešal različnih svetov, v katerih ustvarja. Včasih mu ne uspe in šele zvečer opazi, da je obul različni nogavici.
Na začetku sem mi je zdelo vse strašno konfuzno in sem težko skledila dogajanju, ki je prikazan iz toliko zornih kotov, da res lahko človeka zmede. A čez čas ujameš ritem in postane res zanimivo. Ravno ta pogled skozi oči različnih oseb je zame ena najboljših stvari v knjigi. Ob kar nekaj mislih sem se tudi zamislila ali nasmejala. Da pa je knjiga drugačna, pove že naslov.