Resnica ima tvoje oči

by Samo Rugelj

Še vedno vitalnemu elektroinženirju Mihu Premrlu, ki umirjeno živi s svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev. Po svoje se je veseli, saj si je že zamislil nov projekt: prebral bo knjižno zbirko svoje mladosti, za katero v dosedanjem življenju ni našel časa. Med prazniki jima sin Rok, ki se s svojo ženo odpravlja na silvestrovanje v Istanbulu, prvič pripelje v varstvo vnukinjo in vnuka, nad čemer Miha ni navdušen, saj bi rad imel čas zase. Njegova upokojitev načne tudi dolgo zakopano vprašanje resničnega očetovstva, za katerega je ženi obljubil, da ga ne bo nikoli poskušal razrešiti. Tedaj pa novoletna noč udari s tragično silo v njuno življenje ter ju postavi pred preizkušnje, ki si jih nista mogla nikoli niti zamisliti. Samo Rugelj (1966) je urednik, založnik in publicist, ki je v svojih dosedanjih knjigah, nazadnje v Triglavskih poteh (2018), večinoma posegal po izpovednih temah in žanru stvarne literature, mejo fikcije pa je začel prestopati v knjigi Na dolge proge (2016). Resnica ima tvoje oči je njegov prvi leposlovni roman.

222 pages, Hardcover

First published January 1, 2018

About the author

Editor of the Bukla Magazin and the Pred-Premiera Magazine, both in Slovene language.

Reviews

[Slovenka · Rating 4 out of 5]

Roman prepleta številne teme - upokojitev, izgubo/smrt, zvestobo, sprejemanje usode, občutek krivde/obžalovanje, minevanje, obujanje spominov/nostalgijo, očetovstvo ..., Istanbul pa predstavlja mesto, kjer so se zgodili najpomembnejši dogodki v življenju nekega elektroinženirja.

Branje, ki da misliti in tudi nas bralce vabi k samorefleksiji. Kaj si želimo postoriti do konca življenja? S kom nameravamo preživeti čas, ki nam je ostal? Bomo odpustili ali ostali zamerčni?

[Mojca Rudolf · Rating 5 out of 5]

Ko najdem slovenskega avtorja, ki mi ustreza, kar rada poiščem njegova dela. Tako sem Rugljevo Resnica ima tvoje oči ujela tokrat in ponovno: dobra zgodba s kar precej tem za razmišljanje.
Miha gre v penzijo. A to je za marsikoga prelomen trenutek. Življenja, kot je bilo, ni več in ga nikoli več ne bo. Tudi Miha ni izjema v razmišljanju kaj sedaj, pa tudi o tistem življenju prej. Življenju z ženo Mijo, sinom Rokom, zdaj pa ima tudi dva vnuka.
Odloči se, da bo bral. Zbirko Sto romanov. Vseh. Izračuna si, da bo za ta projekt potreboval kaka štiri leta.
Toda življenje je znano po tem, da so načrti nekaj, stvarnost pa je lahko čisto drugačna. In tako je tudi tokrat. Usoda krepko poseže vmes in spremeni se vse.
Toda skozi celotno knjigo: tema o minevanju časa. O branju (mimogrede: notri je fantastičen sestavek Charlesa Chu-a, ki se konča z besedami: Če iščete odgovore, dajte možnost branju. Morda boste našli veliko, veliko več, kot ste iskali.).
In je Istanbul. Kot nekakšna stična točka. Tista, ki je Mihi že nekajkrat spremenila življenje....

[Anton Mohorčič · Rating 5 out of 5]

Knjiga je zame prijetno presenečenje. Malo sem okleval z začetkom branja (natančneje: poslušanja), a me je vsebina hitro pritegnila. O zvrsti in vsebini knjige prej nisem imel nobenih informacij. Knjiga bi mi ostala v dobrem spominu tudi brez presenetljivega preobrata. Ocenil sem jo s petimi zvezdicami, čeprav mi konec ni bil povsem všeč. Nekaj drugih vidikov prav tako (po mojem mnenju) ni bilo najbolje razrešenih, vendar kljub temu menim, da je knjiga vredna branja.

[Marko Kostelec · Rating 5 out of 5]

Odlična knjiga.
Ena tistih, ki te s svojo zgodbo povleče v branje in knjige ne moreš izpustiti iz rok, dokler je ne prebereš do konca. Tako kot pravi Andrej Blatnik v spremni besedi - težko je živeti prav, če ne bereš pravih knjig.

[Tjasa · Rating 4 out of 5]

4.5*

[Dominik Golob · Rating 5 out of 5]

790